O filmu:
Film opozarja na iluzijo resnice o ljudeh, za katere mislijo, da jih poznajo, ampak ne vejo ničesar o njih. Skozi precizno režijo, kamero, igro in montažo se film razvije v zaključeno celoto, katera da jasno sporočilo o problemu 21. stoletja.
Predstavitev prenosa vsebine romana ALAMUT V. Bartola na film z naslovom KRVAVA SENCA. Za predlogo je služila izdaja romana Alamut iz Knjižne zbirke Hram, ki je izšla leta 1988 pri Mladinski knjigi. V imenovanem romanu sta glavna lika Hasan Ibn Saba in Ibn Tahir.
Hasan je vrhovni poglavar znamenite trdnjave Alamut. Govori, da se bori za svobodo svoje dežele, a v resnici hoče zase največjo družbeno moč na Zemlji. Da bi prišel do te oblasti, zlorablja vero in zveste podložnike. Tudi najboljšega učenca med fedaiji, svojimi zvestimi in strašnimi bojevniki, Ibn Tahirja. Hasan sledi načelu, da ni nič resnično, torej je vse dovoljeno.
Ibn Tahir pride na Alamut, ker želi maščevati smrt deda, ki so ga ubili podložniki okupatorskega sultana, glavnega Hasanovega nasprotnika. Ibn Tahir je takoj sprejet med fedaije, ki so kot njegovi izbranci podrejeni neposredno Hasanu. Slednji jih je namenil za posebno nevarne naloge, na katerih bodo izvedli podvige, s katerimi bodo prestrašili sovražnika. Obenem bodo na nalogi umrli. Tudi Ibn Tahir dobi smrtno nevarno nalogo. Ubiti mora desno roko sultana, ki je Hasanov življenjski nasprotnik oziroma sovražnik. Hasan ve, da bo pri tem tudi Ibn Tahir umrl.
Toda fant po čudežu preživi. Sultanov veliki vezir, ki ga je Ibn Tahir zabodel, mu pred smrtjo razkrije resnico o Hasanovi prevari in ga pusti živeti. Besni Ibn Tahir se vrne na Alamut, saj želi kaznovati Hasana. Ta pa se s fantom pogovori. Na koncu se stari poglavar z visoke gore in novi filozof oz. Hasanov nekdanji bojevnik miselno zbližata. Ibn Tahir razume, da so množice ljudi na svetu pasivne in se pustijo voditi. Zato razume tudi Hasanovo voljo do moči. Hasan noče biti le igrača na nemirnem planetu.
Film z naslovom “Krvava senca” je sintetiziran po priredbi predstavljenega romana Alamut. Mark, ki ga v filmu igra Simon Babič, predstavlja Bartolovega velikega vezirja Nizama al Mulka, ki je desna roka sultana, vladarja mogočne turške države. Organizacija Pink izvede na Marka atentat. Ta organizacija pooseblja mogočno trdnjavo Alamut, katere vodja je Hasan ibn Saba. V našem filmu Hasana predstavlja Mija, ki jo igra Nežka Kuzmin Delgiusto. V igri Martina Ristića lahko prepoznamo Ibn Tahirja. Ta se v filmu vživi v vlogo dilerja, ki preprodaja drogo pink. Lik Filipa je plod režiserjeve domišljije, saj v romanu taka oseba ne obstaja. Odnos med Mijo in dilerjem je tak kot v knjigi med Hasanom in Ibn Tahirjem. Mija namreč dilerja izrablja v boju za svoje cilje, ki jih razkrije na koncu. Hoče se znebiti Marka, saj bi tako prišla na najvišji položaj v organizaciji.
Glavna tema filma je človekova želja po oblasti in nadvladi nad drugimi. Ta želja se lahko pojavlja kjerkoli, tudi v malih svetovih sodobne družbe. Negativna volja po družbeni moči, katero pooseblja Mija, preraste v simbolno vrednost. Režiserski koncept temelji na družbenokritični ideji eksistencializma. Mija skozi celoten film manipulira s Filipom, vodi ga do kriminalne organizacije, ne da bi on slutil, da je na čelu organizacije prav ona. Filip to zve šele na samem koncu, ki pa je odprt. (Matevž Zebec)
O produkcijski skupini Vili in Ve:
Vili in Ve je združenje številnih mladih, nadobudnih in željnih mladostnikov, kateri gojijo željo po umetniškem udejstvovanju znotraj filma, gledališča in plesa. Produkcijska skupina je nastala znotraj izven šolskih dejavnosti Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Zametki produkcijske skupine segajo v leto 2015; takrat se je na oder postavljal muzikal Drzni si biti… 2016. Po več kot uspešni predstavi se je porodila ideja o oblikovanju ekipe in tako smo nastali.